V petek, 28.2. sem se udeležila predavanja v MCC, kjer so
gostili Tomaža Stritarja, ki predava o socialnem podjetništvu in tudi sam
socialni podjetnik, ki zase pravi, da prodaja sendviče, a se za njegovo zgodbo
skriva veliko več kot to. Z veliko humorja in zanimivimi zgodbicami je
pritegnil našo pozornost, ter napolnil dvorano mladinskega centra.
Omenila bi zgodbo o Yunus Mahammad, o profesorju iz
Bangladeša, ki je v 70. letih 20. stoletja preiskoval družbo in ugotovil, da če
bi lahko reveži takrat dobili 45 dolarjev kredita, bi se večina ljudi pobrala
in lahko denar kmalu vrnila. Za preizkus je ustanovil banko in ljudem posodil
denar in velika večina mu ga je vrnila. Tako je postal prvi socialni podjetnik.
Pomagal je družbi, dal ljudem možnost, ustvaril nekaj dobička in ga vložil
naprej v druga socialna podjetja.
Primer družbene inovacije: Window garden/window farm
Dobra praksa: Zadruga Dobrina
Dobra praksa: po ulicah Prage nas vodijo klošarji, ki so zdaj zaposleni kot vodniki
Potem smo se lotili razlike med socialnimi in družbenimi
inovacijami in če na hitro povzamem, so družbene inovacije dobre za družbo, a
navadno nimajo podjetniškega duha, saj bi sem lahko uvrstili tudi čistilne
akcije, kjer pomagamo družbi in naravi,
a s tem ne moremo zaslužiti plače. Druga vrsta, socialne inovacije pa so
zopet ideje za spremembo družbe, a hkrati vsebuje tudi podjetniški duh in tako
lahko postaneš socialni podjetnik, tipa A (društvo, zavod ali ustanova- a ne
zaposluje nujno najbolj ranljivih oseb) ali tipa B (kjer zaposlijo mlade, iskalce prve zaposlitve, invalide, ljudje brez
izobrazbe ali z nedokončano izobrazbo) Tako so bolj ali manj na novo pri nas
nastala socialna podjetja, za katera imamo napisan celo zakon. Mnogo držav,
kjer je socialno podjetništvo že dolgo zaposluje velik del družbe tega nimajo,
zakaj mora biti Slovenija, je dobro vprašanje, saj v kategorijo socialnih
podjetij zdaj padejo tudi takšna, ki to niso in izpadejo takšna, ki v veliko
pogledih so, a ne obkljukajo vseh alinej, ki determinirajo socialno podjetje.
Dobili smo tudi kar nekaj informacij o tem, kam se obrniti za
finančno podporo in začetni kapital, da se lahko prijavljamo na različne
razpise, kam se obrnemo za nasvet; od socialnih inkubatorjev v regijah, VEDNO
je potreba po raziskavi trga, preden ustanovimo podjetje, socialni podjetniki
smo lahko tudi, če imamo društvo itd.
Na fotografiji: Yunus Muhammad